O pozitivni psihologiji
Pozitivna psihologija je veja psihologije, ki jo je dobri dve desetletji nazaj začel razvijati ameriški psiholog Martin Seligman. O tej temi je napisal več knjig - v slovenščino sta prevedeni Naučimo se optimizma in Optimističen otrok,
Pozitivna psihologija je osredinja na pozitivne spremembe v naših življenjih, a sočasno ne zanika naših izkušenj bolečine, trpljenja ter drugih negativnih vidikov življenja. Ponuja nam številna orodja preventivne preobrazbe, da bomo lahko optimalno delovali - torej živeli življenje, v katerem lahko polno udejanjamo vse svoje potenciale.
Pozitivna psihologija se ukvarja s številnimi temami, kot so npr. pozitivna čustva, ljubezen, sreča, vrline, altruizem, smisel ipd. Njena orodja uspešno uporabljamo tako na delovnem mestu kot v zasebnem življenju, na področju izobraževanja, zdravja, krepitve psihološke odpornosti in posttravmatske rasti ipd.
O značajskih vrlinah
Ljudje pogosto več pozornosti namenjamo svojim šibkostim kot svojim močnim stranem. V nas je pogosto 'vgrajena' negativna pristranskost, ki usmerja našo pozornost v to, kar ne deluje.
Eno pomembnih področij pozitivne psihologije so vrline - danes poznamo več znanstveno preverjenih in učinkovitih orodij za njihovo prepoznavo in merjenje (npr. VIA clasification, Clifton Strengths Finder, Cappfinity Strengths Profile), ko se ustrezno usposobimo, pa jih lahko prepoznavamo tudi z opazovanjem ali skozi pogovor.
Ljudje imamo različne talente, ki so enkratni in trajni. Številne študije so pokazale, da z vlaganjem vanje, z njihovo uporabo, z naslavljanjem tega, v čemer smo dobri, dosežemo največjo rast. Ko poznamo svoje značajske vrline, smo jih sposobni zaznati tudi pri drugih - to pa nam lahko pomaga tako v delovnem okolju kot pri starševstvu, partnerskih ter prijateljskih odnosih.
O stresu
"Stres je tisto, kar se pojavi, ko je na kocki nekaj, kar nam je pomembno," ta pojav opredeljuje ameriška psihologinja Kelly McGonigal. Danes ima stres močen negativen predznak, a ni nujno vedno slab.
Študije dokazujejo, da je naša miselnost o stresu še kako pomembna in da lahko celo spremeni našo biološko realnost (v kakšnem razmerju se sproščajo hormoni - npr. DHEA in kortizol, ki sta značilna za stresni odziv). Ljudje se na stres odzivamo različno - v nekaterih sproži odziv tipa boj, v drugih beg, tretji otrpnejo.
Če upoštevamo vse negativne posledice, ki jih lahko prinese stres našemu zdravju, potem je nujno, da se ga naučimo obvladovati. Kronično doživljanje stresa namreč lahko vodi v izgorelost. Obstajajo številne dokazano delujoče strategije, od kognitivnih, telesnih, senzoričnih do čustvenih - zagotovo pa lahko vsakdo naredi vsaj nekaj, da bo stres manj stresen.
O moči volje
Praviloma ljudje vemo, kaj je dobro za nas, a do udejanjanja tega včasih vodi dolga in ovir polna pot. Mnogokrat polni entuziazma stopimo na to potovanje, a moč volje sčasoma popušča.
Študije dokazujejo, da obstajajo številni dejavniki, ki vplivajo na moč volje in na to, ali bomo zastavljeni cilj (npr. opustitev škodljive razvade, gojenje zdravega življenjskega sloga ipd.) dejansko dosegli. Med pomembnimi dejavniki so spanje, meditacija, prehrana in telesna vadba. Tudi ti zahtevajo nekaj moči volje, a je izkupiček višji od vložka.
Kaj pa takrat, ko v trenutku slabosti popustimo? Študije kažejo, da se bolj kot samoobtoževanje, jeza in občutki krivde, obnesejo do sebe sočutna sporočila. Predvsem pa je dobro, če smo opremljeni s strategijami, kaj storiti, ko nas bo zamikalo, da pozabimo na dolgoročni cilj ter našim možganom (in telesu) privoščimo hipno, a od cilja odvračajočo, zadovoljitev.
O čuječnosti in meditaciji
Ljudje pogosto delujemo na avtopilotu - za nekatera opravila je to povsem dobro, pri drugih pa bi bilo mnogo bolje, če bi jih opravili z vsaj kančkom čuječe prisotnosti.
Ob besedi meditacija ljudje pogosto pomislijo na od sveta in ljudi odmaknjenega v oranžno odetega tibetanskega meniha, ki v votlini v položaju lotosovega cveta razmišlja o ... ničemer. Obstaja veliko vrst meditacije in med njimi lahko vsakdo najde kakšno ustrezno, pa naj bo to meditacija z dihanjem, med hojo, meditacija ljubeče prijaznosti ...
Za meditacijo danes vemo, da prinaša številne pozitivne učinke: zmanjšuje stres, izboljšuje spomin, povečuje pozornost, povečuje moč volje, izboljšuje spanec, lahko manjša bolečine, pozitivno vpliva na simptome depresije in tesnobe, določene vrste meditacije pa celo krepijo sočutje in krepijo socialno povezanost.
O jogi smeha
Smeh je uničevalec stresa, obenem pa lahko redna vadba po metodi joge smeha prinaša še številne druge znanstveno potrjene dobrobiti za naše zdravje. Izboljšuje tudi našo učinkovitost in uspešnost na delovnem mestu.
Joge smeha ne smemo mešati s smejanjem zaradi šal, gledanja komedij ali humorja. Da bi dosegli dobrobiti za naše zdravje, se moramo nepretrgano smejati 10-15 minut. Morda se na prvi pogled to zdi nemogoče, a z jogo smeha je povsem enostavno,
Joga smeha pomeni, da vadba vključuje smejalne vaje in globoko dihanje - telo napolnimo s kisikom in energijo.
Leta 1995 je jogo smeha razvil indijski zdravnik dr. Madal Kataria. Danes je gibanje prisotno v več kakor 120-ih državah sveta v smejalnih klubih, prisotna je tudi v zdravstvenih ustanovah, domovih starejših, šolah, joga studiih, podjetjih ...
O razvojnem usmerjanju organizacij (coaching)
Razvojno usmerjanje organizacij (organisational development coaching) pomaga organizacijam pri iskanju rešitev za izzive, s katerimi se soočajo.
Izzivi so lahko raznoliki, npr. kako oblikovati delovna mesta, da bo potencial zaposlenih kar najbolje izrabljen, kako se lotiti obravnave primera nasilja na delovnem mestu, kje so šibke točke pretoka informacij ipd. Na kratko: ta vrsta razvojnega usmerjanja vodi v boljše izvajanje organizacijskih ciljev in poslanstva.
Organizacijski razvoj v središče sprememb postavlja ljudi,
osredinja se na ustvarjalnost in prinaša pozitivne učinke, npr. izboljšuje
komunikacijo na vseh organizacijskih ravneh, uglašuje vrednote zaposlenih z
organizacijskimi, povečuje inovativnost, učinkovitost in angažiranost zaposlenih ter zmanjšuje fluktuacijo kadra in ustvarja kulturo odprtosti.
O nasilju na delovnem mestu
Nasilje na delovnem mestu se kaže v številnih pojavnih oblikah - zakonodaja posebej omenja trpinčenje (mobbing, bullying), spolno nadlegovanje, nadlegovanje in nasilje s strani tretjih oseb.
Nasilje pušča številne posledice in vpliva ne le na žrtev, ampak tudi na tiste, ki opazujejo, kaj se dogaja njihovi sodelavki ali sodelavcu. Delodajalci imajo na tem področju številne obveznosti - sprejeti morajo npr. ukrepe za varovanje dostojanstva, ukrepe za prepečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja in nadlegovanja.
Praksa kaže, da je nasilje mnogo lažje (in ceneje) preprečevati, kakor odpravljati vse posledice. Dobri delodajalci v preventivo, torej v dobre odnose, konstruktivno reševanje konfliktov, spoštovanje raznolikosti in spoštljivo komunikacijo, vlagajo veliko energije. Predvsem pa nasilja, če do njega vendarle pride, ne pometejo pod preprogo.