Dobre odnose na delovnem mestu je lažje vzdrževati, kakor popravljati porušene. Trpinčenje, spolno nadlegovanje in nadlegovanje so oblike nasilja na delovnem mestu, ki uničujejo zdravje, negativno vplivajo kakovost dela in življenja.
Nasilje pušča številne posledice žrtvam, tistim, ki ga opazujejo, delodajalcem in družbi. Žrtve lahko čutijo posledice na področju telesnega in duševnega zdravja, socialnih odnosov, kariernega razvoja in finančnega stanja. Trpinčenje se lahko konča tudi s samomorom.
Slabi odnosi, pogosti nerešeni konflikti in sovražnosti ne
vplivajo negativno zgolj na neposredno vpletene, ampak tudi na tiste, ki
dogajanje opazujejo od daleč. Škodo ima tudi delodajalec, saj je v takšnih
okoljih nižja učinkovitost, višja fluktuacija kadra, več bolniških odsotnosti
in ugled organizacije pa je pod vprašajem.
Delodajalce zakonodaja (47. člen Zakona o delovnih razmerjih) zavezuje k varovanju dostojanstva, torej k zagotavljanju takšnega delovnega okolja, v katerem nobena delavka ali delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavk, sodelavcev. Delodajalec je dolžan sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavk in delavcev pred temi pojavi.
Tri desetletja učenja ter dela na področju različnih vrst nasilja se odražajo tudi v raznolikosti mojih izkušenj: od izvajanja predavanj, delavnic, svetovanja delodajalcem, sindikatom, zaupnim osebam in tistim, ki na delovnem mestu doživljajo nasilje, do izvajanja raziskav, priprave smernic za obravnavo nasilja in pisanja člankov na te teme.
Če bi morala vse izkušnje s področja nasilja strniti v najpomembnejšo lekcijo, bi rekla takole: najslabše je ne-storiti ničesar. Pa najsi smo v vlogi žrtve, opazovalke, opazovalca ali delodajalca.